četrtek, 23. februar 2012

japura reka

meni ni tvoj pogled pomenil nič več, kot varen pristan v zadrogirani zmedi neznanega okolja
prijateljski ''ne brez nje'' in živahno izzivanje
dotikanje je bila le masaža in neskončno besed le znak tvoje večplastnosti
bila je samo skupna odločitev za risanke, čeprav pravzaprav brez moje odločitve
najin pakt
moj strah in varnost tvojih gigantskih rok, šele zdaj razumem, da si me strašil z razlogom, všeč ti je bilo, ko sem se stisnila h tebi, saj vem
ampak to je bil samo pobarvan stisk strahu, tu ni bilo prepovedanih stvari, razen ilegalnih, teh je bilo preveč

minevanje, polna sem negtivnih misli, čuden občutek, da sedim na robu prepada, čudna otopelost obraza, čudna raztelešenost in čudni odbleski v temi

vsega je enkrat konec

želela sem napisati nekaj kratkega o nama, nekje vmes sem ugotovila, da to še ni konec

ne boli dovolj in ne boli premalo, ne boli pravzaprav hkrati čisto nič
nima za nič bolet

samo še enkrat objem tvoje tople biti in dotik tvojih razpotegnjenih rahitičnih prstov in čudna brazgotina, ki se je bojim in oči, ki se ujemajo z barvo tvojega puloverja

samo še enkrat, čistomalo

Ni komentarjev:

Objavite komentar