vprašal si me kako rišem z alkoholom
odgovorila sem ti, da pišem
vsi ti nesrečni dotiki me ne morajo narediti srečno
moja sreča je osredotočena na osamljeno pijančevanje in 4x4
nekako iz mene prihaja en kup enih misli, a nikakor ne v ta okvir spletnega dnevnika
drugače se mi zdi, da so moji okvirji vedno bolj kreda na tablo in moja morala vedno bolj tista mala ali ne tako mala bela črtica, ki greni svojo življenjsko pot po mojem grlu
nikakor ne uspem ujeti vseh teh oblakov, kot oblaki cigaretnega dima so, ne da se jih prijeti in oni me ne morejo ujeti
tako kot more, naprimer, ki jih vestno lovi pločevinka kokakole, ki je zavzela mesto lovilca sanj, čeprav je to na mizi, ampak kdo si upa trditi, da moje sanje ne potujejo čez to mizo
iščem takšne junake
in drugačne
Ni komentarjev:
Objavite komentar