ali so iz preteklosti ali sedanjosti - ne vem
ko se osebnosti srečajo med seboj, se pozdravijo
nekatere se objamejo, nekatere pogledajo v tla
ko bi se vsaj vse prijele za roke in postale spet jaz
ostali se gredo veselo nedeljkanje, jaz pa v vsem tem prahu in plesni iščem sebe
v tako majhnem prostoru se z lahkoto zgubiš
najlažje v jutranjem gruljenju golobov, ko se zgubiš med še dvema resničnostma, od katere ena ne pristane na obstanek
nimaš izbire, kot nikoli zares
v sredo sem si spet pogrizla nohte
ljudje ne razumejo, da tu ni možnosti izbire, v tesnobi ni svobode
želim si, da bi me imeli radi, a v vsej tej osamljeni črnini se nikoli zares ne zdi tako
bi se šla učit, pa si mi nekje na poti zapolnil sleherni kotiček misli in zdaj se tepem s to obsedenostjo, kakor ponavadi, vedno se nekaj najde, sploh pa črke pogosto migetljajo, kot tisti črvički, za katere so mi rekli, da je čaj in potem je tu še dejstvo, da posoda ni pomita in imam v škatlici le še en cigaret
spet so vsa moja hotenja skoncentrirana na en dan, zdaj se gremo to igro devet deset in želim si en kanček tiste utopije in čisto malo tvoje pozornosti in niti ni treba, da je iskrena
potem bodo spet nove solze in želje in vedno bo nekje naprej tisti dan, ki ga tako zvesto že tako dolgo čakam
Ni komentarjev:
Objavite komentar