Obupano te prosim za sok tvojih ustnic.
Iz oči mi padajo biseri. Odbijejo se od tal.
In potem še nekjakrat. Tk tk tk tk.
Poberi te bisere. Nosi jih okoli vratu kot spomin name.
Telo mi nadzira krč. Težko se premikam.
Poglej me še enkrat s svojimi pošastno modrimi očmi.
Prekletstvo, ki si ga vrgel name, vzemi nazaj.
Odpusti mi in ljubi me in ljubi se z mano in pogovarjaj se z mano kot nekoč.
Objemi me kot nekoč in zaspiva do zgroženega vzklika moje matere.
Ali pa izbriši preteklost, ker se me drži tako močno, kot se trmast mulc v supermarketu oklepa noge svoje naveličane in utrujene mamice.
Stori nekaj.