Nisem ti še povedala, da pišem.

Sonce je nehalo sijati v moje razmetano stanovanje
in zato ne vidim več delcev prahu, ki plavajo v ritmu pregretega računalnika
ampak mi ni nič lažje dihat, ker vem, da se z uro ta hrup stopnjuje
in torej je njihov ples vse bolj divji in moje dihanje
vse težje.
Povrh vsega na strehi kolesarnice, ki se jo vidi iz te strani ulice
ni več kolesa
in to me žalosti bolj, kot osamljene nedelje.