i'm gonna be a better me - try 2.

everybody needs a shrink.

počutim se korak bližje svobodi in sreči.
velik, a le korak.
na prsih imam še zmeraj tonsko utež problemov vesolja, a vem, da se je lahko otresem.

občutek je precej osvobajajoč.

in še vedno verjamem v ljubezen.
si ti še vedno skeptik?

monstruozna obscenost.

a verjameš v ljubezen?


jaz verjamem.
ne bi si dopustila biti tolikokrat prizadeta, če ne bi verjela.
s tem, da pustim ljudem, da hodijo po mojih čustvih, dopuščam tudi možnost, da se bo našel nekdo, ki tega ne bo počel.

prosim, verjemi v ljubezen.

it feels so strange and untrue...

pljuča se mi počasi, intenzivno polnijo z dimom.
potem se praznijo in soba se polni z meglenostjo. zameglenostjo. meglo.

and i really loved you.
i still do.
but i am learning to love myself too.

v glavi mi odzvanjajo najini trenutki, prijetno zvenijo.
ušesa sprejemajo vase zvok melanholične pesmi, katere melodija zapolnjuje prostorčke v sobi, ki še niso napolnjeni z dimom.

diši prijetno, večkrat bi lahko kadila v sobi.
diši kot na Dunaju, ko sta bili v meni smrt in veselje in nespametnosti in moški ampak pravzaprav fantje, diši po prejšnjem poletju in morbidnostih in veselostih, ki so nas takrat združile.

v mislih naju vidim, kako zaspiva na tvoji postelji, kako trzaš, ko se skušaš priviti k meni.
pred očmi mi skačejo slike iz maturitetnega kataloga za umetnostno, krivijo se pod težo najine prijetosti.