zveze na daljavo.

okej, sej se tolažim, Radomlje so res daleč in se zraven zasmejim.
ne, zveza na daljavo je, ko se lahko vidiš samo čez vikend ali pa ne moraš govoriti po telefonu, ker so pogovori v tujino pregrešno dragi.

ampak res, zdaj, ko sem imela 6 dni priložnost izkusit kako je, če se ne moraš pogovarjati vsak večer pred spanjem, če se ne vidiš skoraj vsak dan, če, konec koncev, ne moraš seksat kadar se ti zljubi, sem ugotovila, da mi to res sede. pred spanjem se oblečem v njegovo majico, jo povoham, se zavijam v odeje, v katerih sva spala skupaj in pomirjeno zaspim. brez filinga, da je nekaj narobe, če se ne slišiva. pač ne gre, ker je drago.

v minuti, ko sem izvedela, da je na poti domov, me je prevzel un zoprn občutek. skregala sva se skoraj isto minuto, ko sva se imela priložnost skregati.

res nisem bila nikoli blazna zagovornica zvez na daljavo, ampak stari, mogoče je pa to stvar zame. sploh v teh dnevihtednihmesecih neprestanega življenja pod stresom...

ne vem, kaj pa misliš ti?

voham, vohaš?

me preplaši že vonj po morski travi,
mislim, halo?!, vonj po morski travi sredi Ljubljane?,
pa okej, res uno pristen vonj po morju,
in ko se zvečer oblečem v njegovo majico,
en spot na njegovi majici je, ki res diši po njemu,
in se zavijem v posteljnino,
ki sva jo še skupaj mečkala,
ne nisem si zamenjala posteljnine, čakam da prideš nazaj,
da jo zamenjam, da jo spet skupaj mečkava,
bo topla po tebi,
ampak od kje za vraga?! zdaj vonj po njemu,
vonj izpred skoraj treh let, resno, od kje??,
nisem ga videlaslišalačutila že skoraj toliko, že skoraj tri leta,
imela nisva nič posebnega,
sploh se nisva imela res rada,
imel je pa tak značilen vonj,
ki sem ga proti poletju že večletzdaj zavohala,
bila je samo kratka poletna najstniška brezpomenska zvezica,
od kje zdaj vonj po njemu?,
da me zmede,
da me zmede.

prvi rad te imam.

Zdelo se mi je popolnoma nerealno.
Sanjsko.
Halucinacijsko.

Bilo je resnično.

In bilo mi je lepo.

Prvi rad te imam me je zbudil, mi vlil energijo, čez telo mi je zavela toplota in nisem se več počutila tako zelo sama.

zunaj je sonce, zares.

mene je pa strah.
plaši me prazna mapa za akademijo.
plašijo me prašne strune na harfi.
plaši me, da me sonce zmore premamiti iz zatohlosti, v kateri živim in da me ob uspelem podvigu ne bi spustil nazaj noter.
plaši me šola. šola šola. ker ne gre. pa ne gre. pa ne.

ampak najbolj od vsega me plaši, da te imam rada. da te imam rada. preveč. več. veliko več. veliko več, kot boš ti kdaj imel mene.

daj, pojdi že stran. odidi že vendar. preden bo zares bolelo.