podzavestna manipluacija.

"Lej, vseeno mi je. Še vedno te ljubim."

Teh osem besed. Dvanajst zlogov. Šestnajst soglasnikov. Dvanajst samoglasnikov. En sam šumnik. Dva okrogla o-ja. E-ji, šest.

...samo to si želim slišati.

Ne govori mi o tem, kako me imaš rad. Kako popolne zveze očitno ne obstajajo.

Samo reči, da me še vedno ljubiš in da si še vedno želiš biti z mano.

Prosim.

A Z R A .

ti i ja lutamo kroz noč...

lebdim lebdim lebdim

i wasn´t me. but i was me.

vem, da delam napako. a ne ustavim se.
vse se že vrti okoli mene, jaz pa še vztrajam.
vsi odidejo, jaz pa sem še vedno tam. s popolnimi neznanci.

strah me je. strahstrahstrah. zebe me.
solze. pa solze.

pa kličem vaju.
hvalakurcu za vaju.

hodim po mestu. preveč ljudi je. skrijem se v stransko ulico ob reki.
družba golobov je veliko bolj udobna. pa vendar se bojim tudi njih.
ulica je popolno kratka, da lahko hodim gor in dol po njej. vse imam pod kontrolo.
tresem se in jokam. ne, ne jokam. želim si jokati, pa jok zadržujem, solze tečejo, jaz pa si samo želim ihteti. na ves glas kričati. iti pod vroč tuš in se stisniti v posteljo. toplo posteljo. k enemu izmed vaju. ker sta edina dva, ob katerih se bi počutila varno.

tihe solze.

prideš ti. me objameš, ponudiš rogljiček in pač si.
prideš še ti. me objameš, ponudiš pico in pač si.

še vedno se počutim čudno, pa imam vsaj vaju.

in življenje je za pol grama lažje.

fine and dandy.

sproščena. umirjena. absolutno organizirana.
nič me ne more spraviti iz tira. nič več.

sveti nikolaj.

o, Nikolaj.

morda se pa zaradi tebe izogibam obveznostim.

pa zakaj ti nisem bila ušeč, sem ti res tako odvratna, je moje golo telo neprivlačno?



skrivam se za misliokupirajočimi serijami in fotošopiranjem fotografij in pasjansi in brisanju starih mejlov.

spet.

sam jst nočem zgubit prjatla na račun tega.

pa všeč mi je ko se treseš pa smeješ pa kako si mehek pa voljan pa nežen pa strasten pa horny.

ampak skos me spreletava una misel da to ni prou.

sanje.

v sanjah je tako lahko skakati, teči, delati ogromne korake.
po hribu navzgor je težje.
ko smo zaprti.
neka hitro prenosljiva bolezen.
pa vem, da bomo umrli, ker je scenarij že napisan.
ali pa zato, ker sem jih enkrat že sanjala.
prazna podzemna.
lovijo nas.
in mi se skrivamo.
čeprav vemo, da bomo slej ko prej umrli.

rada mam sveže prepleskane stene.

ker potem ugotovim, da bela odseva toploto.

pa vse je bol sterilno.

pa mami zmeri pospravla, kadar se pleska.

in je čisto.

razen moje sobe, ki se beli na sto let.

tako, kakor popolnoma brezskrbni dnevi v mojem življenju. na sto let.

kajpada.

na prsih se mi blešči Justova Tea Tree krema.

bom našla svojega zlatega leva?